Varstvo pred požarom
Graditev objektov in projektiranje požarne varnosti
Varnost pri delu
 
strokovni sodelavec za varnost in zdravje pri delu
načrtovanje, izbira, nakup in vzdrževanje sredstev za delo
oprema delovnih mest
delovno okolje
psihosocialna tveganja
ocena tveganja
izjava o varnosti
preiskave škodljivosti v delovnem okolju
pregledi in preizkusi delovne opreme
navodila za varno in zdravo delo
nezgode pri delu
usposabljanje delavcev za varno delo
izvajalec medicine dela
trpinčenje na delovnem mestu
osebna varovalna oprema
meritve električne inštalacije
pregled, preskus in meritve sisteme zaščite pred strelo
pisni sporazum
notranji nadzor
preventivni zdravstveni pregledi
Promocija zdravja pri delu
Kemikalije
  Predstavitev
  Povezave
   
   
   
 
 

CVR d.o.o.
Ljubljanska cesta 62
3000 Celje
Direktor: Tomaž Plevnik
E-mail: info@cvr.si
GSM: +386 70 881 506

E-povpraševanje

 
 

 

 
  Varnost pri delu

Na področju varnosti in zdravja pri delu izvajamo: 

 
  • Pogodbeno izvajanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu (Strokovni sodelavec za varnost in zdravje pri delu) na podlagi 29. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu;
  • Svetovanje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo;
  • Svetovanje delodajalcu glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja;
  • Uskladitev ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj;
  • Izdelava strokovne podlage(ocene tveganja); za izjavo o varnosti
  • Opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju (toplotne razmere; osvetljenost; hrup);
  • Organizacija drugih preiskav škodljivosti v delovnem okolju (vibracije; prah; kemijske škodljivosti)
  • Opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme;
  • Opravljanje notranjega nadzora nad izvajanjem ukrepov za varno delo;
  • Izdelava navodil za varno in zdravo delo;
  • Spremljanje stanja v zvezi z nezgodami pri delu, odkrivanje vzrokov zanje in priprava poročil za delodajalca s predlogi ukrepov;
  • Izdelava gradiv za zdravstvene preglede, invalidske postopke in zavarovalnico (pri nezgodah),
  • Priprava in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo za različne dejavnosti in poklice;
  • Usposabljanje upravljavcev viličarjev, težke gradbene mehanizacije, dvigal, ravnanje s kemikalijami (več o usposabljanjih za varno delo);
  • Sodelovanje z izvajalcem medicine dela;
  • Svetovanje glede preprečevanja in obvladovanja trpinčenja na delovnem mestu
  • Svetovanje pri zagotavljanju ustrezne osebne varovalne opreme delavcem;
  • Izvedba meritev električne inštalacije v objektih;
  • Izvedba pregleda, preskusa in meritve sistema zaščite pred strelo (meritve strelovoda)
  • Priprava pisnih sporazumov za izvajanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu na skupnih deloviščih;
  • Pregledi poslovnih prostorov in opravljanje notranjega nadzora nad izvajanjem ukrepov za varstvo pred požarom;
  • Komunikacija s pristojno inšpekcijo;
  • Organizacija dobave osebne varovalne opreme;
  • Organizacija preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev.

 

STROKOVNI SODELAVEC ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Delodajalec mora za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu med svojimi delavci določiti enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu, ki mora izpolnjevati določene pogoje.  Pogoji so odvisni od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev.

Kadar delodajalec poveri opravljanje vseh ali posameznih nalog varnosti pri delu zunanjim strokovnim službam, jih mora seznaniti z vsemi dejavniki, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na varnost in zdravje delavcev pri delu. Te službe morajo imeti dostop do podatkov o tveganjih, o varnostnih in preventivnih ukrepih ter o delavcih zadolženih za izvajanje ukrepov, med drugim za prvo pomoč, varstvo pred požarom in evakuacijo.

 

 

NAČRTOVANJE, IZBIRA, NAKUP IN VZDRŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO
Namen svetovanja delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo je zagotavljanje varnosti in zdravja delavcem v zvezi z delom.
Vsak delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu.

Delovni proces mora biti prilagojen telesnim in duševnim zmožnostim delavca, delovno okolje in sredstva za delo pa morajo glede na naravo dela zagotavljati delavcu varnost in ne smejo ogrožati njegovega zdravja.

Med sredstva za delo štejemo:

  • objekte namenjene za delovne in pomožne prostore;
  • delovno opremo;
  • sredstva in opremo za osebno varnost pri delu;
  • snovi in zmesi;
  • druga sredstva, ki se uporabljajo v delovnem procesu ali so kakorkoli povezana z delovnim procesom.

Delodajalec sme dati v uporabo delovno opremo in druga sredstva za delo delavcem le, če je pridobil:

  • potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami za sredstva za delo;
  • potrebno dokumentacijo po predpisih o varnosti in zdravju pri uporabi sredstev za delo.

Prejšnje določbe se nanašajo na vse spremembe delovnega procesa.

 

 

OPREMA DELOVNIH MEST
Namen svetovanja delodajalcu glede opreme delovnih mest je zagotavljanje varnosti in zdravja delavcem v zvezi z delom. Vsak delavec ima pravico do dela, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Delovni proces mora biti prilagojen telesnim in duševnim zmožnostim delavca, sredstva za delo pa morajo glede na naravo dela zagotavljati delavcu varnost in ne smejo ogrožati njegovega zdravja.

Delovno mesto je prostor v zgradbah delodajalca, ki je namenjen za izvajanje dela delavcev, in vsak drug prostor, do katerega ima delavec dostop v času dela.

K delovnim mestom sodijo tudi:

  • osebni prehodi, prometne in evakuacijske poti;
  • skladišča, prostori za počitek in aktivni odmor, ter dežurne sobe;
  • garderobe, kopalnice, umivalnice in sanitarni prostori;
  • prostori za prvo pomoč;
  • morebitni drugi prostori v katera ima delavec dostop.

Delovni proces je organiziran in voden proces, ki poteka pri opravljanju dela in je pod neposrednim ali posrednim nadzorom delodajalca.

 

 

DELOVNO OKOLJE
Namen svetovanja delodajalcu glede delovnega okolja je zagotavljanje varnosti in zdravja delavcem v zvezi z delom. Vsak delavec ima pravico do delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Delovni proces mora biti prilagojen telesnim in duševnim zmožnostim delavca, delovno okolje in pa mora glede na naravo dela zagotavljati delavcu varnost in ne sme ogrožati njegovega zdravja.

 

 

PSIHOSOCIALNA TVEGANJA
Namen svetovanja delodajalcu glede vplivov različnih psihosocialnih tveganj na delovnem mestu na podjetje in na posameznikovo slabšo učinkovitost pri delu pa tudi na njegovo slabše fizično in duševno zdravje je zagotavljanje varnosti in zdravja delavcem v zvezi z delom. Psihosocialna tveganja so dejavniki v delovnem okolju, ki povzročijo doživetja preobremenjenosti in stresa zaradi socialnih in organizacijskih pogojev dela. Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

 

 

OCENA TVEGANJA
Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:

  • identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
  • ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
  • oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
  • odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
  • odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat:

  • ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
  • ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
  • ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.
 

 

IZJAVA O VARNOSTI
Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

  • načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
  • načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
  • opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.

 

 

PREISKAVE ŠKODLJIVOSTI V DELOVNEM OKOLJU
Cilj preiskav škodljivosti delovnega okolja je ugotavljanje, ali dejanske razmere v delovnem okolju izpolnjujejo predpisane kriterije ali ne. Namen ugotovitve je odločitev, ali so potrebni ukrepi za izboljšanje stanja ali ne. Preiskave nam dokažejo obstoj ali neobstoj nevarnosti na posameznem delovnem mestu.

Namen opravljanja periodičnih in drugih preiskav kemijskih, fizikalnih in bioloških škodljivosti na delovnem mestu je:

  • zaščita zdravja delavca pred negativnimi vplivi previsokih koncentracij škodljivih snovi v zraku na delovnem mestu ter zagotavljanje optimalnih razmer za učinkovito delo;
  • zagotovitev uporabe varnih delovnih prostorov, ki izpolnjujejo vse zahteve varnosti pri delu določene s predpisi o varnosti in zdravja pri delu, tehničnimi predpisi in standardi;
  • z meritvami ugotoviti, če izmerjeni rezultati ustrezajo predpisanim vrednostim.
 

 

PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME
S pregledi in preizkusi delovne opreme se ugotavlja ali so zagotovljene varne delovne razmere;

  • so izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter upoštevani normativi, standardi in tehnični predpisi;
  • ali delovna oprema zagotavlja varno delo.

Delovna oprema se pregleduje in preizkuša pred pričetkom njihove uporabe, po rekonstrukciji ali po havariji (večji poškodbi - strojelomu) in periodično z namenom, da se ugotovi ali so nastale kakšne spremembe, ki lahko ogrožajo zdravje ali življenje delavcev.

PREDHODNI PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME
Pri predhodnem preizkusu in pregledu delovne opreme je potrebno delovno opremo pregledati in preizkusiti pred njihovo uporabo. S takim pregledom in preizkusom se ugotovi, ali so izpolnjene vse zahteve varnosti pri delu. Pregled se opravi po končani montaži ali testiranju tehnoloških parametrov.

PERIODIČNI PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME
Pri periodičnem pregledu in preizkusu delovne opreme se ugotavlja ali delovna oprema še vedno izpolnjuje vse zahteve varnosti pri delu za nadaljnje obratovanje.

 

 

NAVODILA ZA VARNO IN ZDRAVO DELO
Cilj izdelovanja pisnih navodil za varno in zdravo delo je:

  • ugotoviti vsa tveganja v delovnem procesu;
  • opredeliti ukrepe za odpravo ali omejitev tveganj v delovnem procesu;
  • da znajo zaposleni upoštevati določbe navodil za varno;
  • zagotoviti, da so zaposleni seznanjeni z vsemi nevarnostmi oz. tveganji ali škodljivostmi pri delu, seznanjeni z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo;
  • zagotoviti osveščenost zaposlenih na vseh nivojih, da znajo strokovno ravnati. Še posebej pomembno je zagotoviti strokovnost v izrednih situacijah ali primerih ogroženosti (da se naučijo ravnati na - način, da ne poslabšajo nastalega izrednega stanja);
  • zagotoviti, da se vodstveni delavci zavejo resnosti zagotavljanja varnih delovnih razmer na delovnih mestih.

Z izdelavo pisnih navodil za varno in zdravo delo se določijo varnostni ukrepi. Pri tem je potrebno upoštevati:

  • navodila proizvajalca;
  • veljavne normative, standarde in tehnične predpise.
Preventivni ukrep je vsak ukrep delodajalca ali delavca, ki je namenjen zmanjševanju ali obvladovanju tveganj za varnost in zdravje pri delu.
 

 

NEZGODA PRI DELU
Nezgoda pri delu je nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca.

Nastale nezgode pri delu je potrebno takoj raziskati z namenom, da se ugotovijo vzroki za nastanek. Način in postopek spremljanja stanja v zvezi z nezgodami pri delu:

  • analiza delovnega procesa;
  • ugotoviti vsa tveganja v delovnem procesu;
  • opredeliti nevarnosti za nastanek poškodb;
  • opredeliti nevarnosti za zdravje delavcev;
  • določiti splošne varnostne ukrepe;
  • določiti posebne varnostne ukrepe;
  • opredeliti ukrepe za odpravo ali omejitev nevarnosti, ki izvirajo iz delovnega procesa;
  • poiskati najbolj primerno rešitev glede preprečevanja nastanka poškodb pri delu in poklicnimi boleznimi ter boleznimi v zvezi z delom
  • o ugotovitvah poročati delodajalcu.

Pri spremljanju stanja v zvezi z nezgodami pri delu je potrebno upoštevati:

  • normalne pogoje v delovnem procesu;
  • predvidene izredne okoliščine, ki bi lahko nastopile v delovnem procesu;
  • zaključke, dobljene na podlagi dosedanjih praktičnih izkušnjah preprečevanja nezgod pri delu.
 

 

USPOSABLJANJE DELAVCEV ZA VARNO DELO
Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in katerega vsebino mora spreminjati glede na nove oblike in vrste nevarnosti. Usposobljenost za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu.

Delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše. Rok za občasne preizkuse v tem primeru ne sme biti daljši od dveh let.

Smernice usposabljanja na področju varnosti in zdravja pri delu imajo cilj, da se v delovnem okolju ne pojavijo nesprejemljiva tveganja za nastanek škode, da se nenehno izboljšuje varnost in zdravje ter osveščenost delavcev. Pri tem se je potrebno ravnati po novih tehničnih in znanstvenih spoznanjih. Za dosego cilja je ena pomembnejših dejavnosti učinkovito teoretično in praktično usposabljanje zaposlenih.

 

 

IZVAJALEC MEDICINE DELA
Izvajalec medicine dela je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki opravlja dejavnost medicine dela, prometa in športa in mu delodajalec poveri izvajanje zdravstvenih ukrepov v zvezi z zdravjem pri delu.

 

 

PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU
Delodajalec mora na delovnih mestih, kjer obstaja večja nevarnost za nasilje tretjih oseb, poskrbeti za tako ureditev delovnega mesta in opremo, ki tveganje za nasilje zmanjšata in ki omogočata dostop pomoči na ogroženo delovno mesto.

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

Definicije trpinčenja:
Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.

Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.

Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

 

 

OSEBNA VAROVALNA OPREMA
Delavcem, ki so pri delu izpostavljeni določenim nevarnostim in škodljivim vplivom delovnega okolja, ki jih ni moč odvrniti z običajnimi tehničnimi in drugimi ukrepi, pripada osebna varovalna oprema.

V skladu s predpisanimi kriteriji se določijo delovna mesta in dela, pri katerih je potrebno uporabljati osebno varovalno opremo, vrsta, rok trajanja, način uporabe, izdajanje, vračanje in vzdrževanje te opreme. Vsak delavec je dolžan osebno varovalno opremo, ki mu je dodeljena, pri delu redno uporabljati, jo vzdrževati in čistiti.

 

 

MERITVE ELEKTRIČNE INŠTALACIJE
Izvajalec pregleda mora za novo izvedene električne inštalacije v prisotnosti odgovornega nadzornika za električne inštalacije po končanih delih opraviti pregled, preskus in meritve vgrajenih električnih inštalacij.
Pri pregledu, preskusu in meritvah se preverita skladnost električnih inštalacij in njihova varnost, kar vključuje tudi oceno združljivosti na električne inštalacije priključenih naprav, opreme in strojev ter sestavi zapisnik na način, kot je to določeno v tehnični smernici. Zapisnik je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta, kot je ta določen v predpisih, ki urejajo graditev objektov.
Naloge, povezane s pregledi električnih inštalacij, smejo opravljati le posamezniki s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za pregledovanje električnih inštalacij.

Pri pregledih se preveri varnost električnih inštalacij in sestavi zapisnik v obsegu in na način, kot je to določeno v tehnični smernici. Če izvajalec pregleda ugotovi nepravilnosti na električnih inštalacijah oziroma negativen vpliv na električne inštalacije priključenih naprav, opreme in strojev, ki predstavljajo ali bi lahko predstavljali nevarnost, v zapisnik vnese predlog potrebnih ukrepov za sanacijo stanja.

Pregled rokov za izvajanje pregledov, preizkusov in meritve električnih instalacij v stavbah:

VRSTA ROK OPOMBE:
REDNI PREGLED 8 let Stavbe
REDNI PREGLED 2 let Stavbe s prostori s potencialno eksplozivno atmosfero po predpisih, ki urejajo protieksplozijsko zaščito
REDNI PREGLED 16 let stanovanjske stavbe
REDNI PREGLED Del instalacij, ki je povezan s sistemom za zaščito pred delovanjem strele je potrebno pregledati v rokih za preglede strelovodov

- 2 leti pri zaščitnem nivoju I. in II.

- 4 leta pri zaščitnem nivoju III. in IV.
OPOMBA:

Redni pregled pomeni: redni pregled električnih inštalacij v stavbah, ki obsega pregled, preskuse in meritve električnih inštalacij,

Prvi redni pregled starih električnih inštalacij v stavbah je treba izvesti z upoštevanjem starosti stavb in rokov iz gornje tabele vendar ne pred 1. 1. 2013,

Za izvajanje pregledov, preizkusov, meritev in vzdrževanja skrbijo lastniki, v večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z upravnikom pa upravniki!

 

 

PREGLED, PRESKUS IN MERITVE SISTEMA ZAŠČITE PRED STRELO
Za novo izvedene sisteme zaščite pred strelo v prisotnosti odgovornega nadzornika za električne inštalacije po končanih delih opraviti pregled, preskus in meritve vgrajenega sistema zaščite pred strelo.

Pri pregledu, preskusu in meritvah se preverita skladnost sistema s tem pravilnikom in njegova varnost ter sestavi zapisnik na način, kot je to določeno v tehnični smernici. Zapisnik je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta, kot je ta določen v predpisih, ki urejajo graditev objektov.

Naloge, povezane s pregledi sistemov, smejo opravljati le posamezniki s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za pregledovanje električnih inštalacij.

Pregledi kot del zagotavljanja varnega delovanja sistema zaščite pred strelo obsegajo vizualni pregled, preskuse in meritve vgrajenega sistema, vključno s tistimi deli električnih inštalacij, ki so s tem sistemom neločljivo povezani.

Pri pregledih,se preveri varnost vgrajenega sistema in sestavi zapisnik, kot je to določeno v tehnični smernici. Če izvajalec pregleda ugotovi nepravilnosti na sistemu zaščite pred strelo, ki predstavljajo ali bi lahko predstavljale nevarnost, v zapisnik vnese predlog potrebnih ukrepov za sanacijo stanja.

Pregled rokov za izvajanje pregledov, preizkusov in meritve sistemov zaščite pred strelo:

VRSTA ROK OPOMBE:
PRVI PREGLED SISTEMA po končanih delih na strelovodnih napravah in instalacijah Stavbe zgrajene po novih predpisih
REDNI PREGLED SISTEMA 2 leti pri zaščitnem nivoju I. in II.
4 leta pri zaščitnem nivoju III. in IV.
1 leto v stavbah kjer se skladiščijo eksplozivi in imajo eksplozijsko ogrožene prostore kompleten redni pregled in vsakih 6 mesecev (samo vizualni pregled)
najmanj vsaki 2 leti, če je ozemljitev sistema pred delovanjem strele povezana z ozemljitvijo energetskih naprav Stavbe zgrajene po starih predpisih
najmanj 4 leta v vseh drugih stavbah
IZREDNI PREGLED po direktnem udaru strele, po poškodbah, posegih, rekonstrukcijah Stavbe zgrajene po starih in novih predpisih
OPOMBA:

Prvi redni pregled sistemov zaščite pred strelo v stavbah je bilo treba izvesti najkasneje do 1. januarja 2011,

Pregled pomeni preglede, preizkuse in meritve vgrajenega sistema vključno s tistimi električnimi instalacijami, ki so s sistemom zaščite stavb pred delovanjem strele neločljivo povezani.

 

 

PISNI SPORAZUM
Na deloviščih, na katerih hkrati opravlja dela dvoje ali več delodajalcev in samozaposlenih delavcev, morajo ti s pisnim sporazumom določiti skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Vsak delodajalec mora v sporazumu, iz prejšnjega odstavka določiti delavca za zagotovitev varnosti svojih delavcev. Delodajalci morajo sporazumno določiti delavca, ki zagotavlja usklajeno izvajanje ukrepov, določenih s pisnim sporazumom.

 

 

NOTRANJI NADZOR
Namen opravljanja notranjega nadzora nad izvajanjem ukrepov za varno delo je zagotavljanje varnosti in zdravja delavcem v zvezi z delom. Za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, morajo biti delavci seznanjeni z ukrepi za varno delo in jih izvajati na način, kot je to predvidel delodajalec. 

Pomembni ukrepi za varno delo so:

  • prepoznavanje nevarnosti in izogibanje tveganjem;
  • varno ravnanje vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu;
  • upoštevanje navodil in obvestil za varno delo;
  • uporaba varnostnih naprav in varoval;
  • uporaba osebne varovalne opreme pri delu;
  • zagotavljanje ukrepov za ohranjanje in krepitev zdravja;
  • obveščanje;
  • usposabljanje;
  • ustrezna organiziranost dela.
 

 

PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLEDI
Preventivni zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo zaradi varovanja življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preprečevanja invalidnosti.
S preventivnimi zdravstvenimi pregledi delavcev se ugotavlja delavčevo zdravje in zmožnost za opravljanje določenega dela v delovnem okolju.

Podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov posameznega preventivnega zdravstvenega pregleda je ocena tveganja s posebnim poudarkom na zdravstvenih zahtevah, ki jih določi delodajalec na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela in rezultatov meritev obremenitev in obremenjenosti ter škodljivosti v delovnem okolju.

Preventivni zdravstveni pregledi po tem pravilniku so:

  • predhodni preventivni zdravstveni pregledi;
  • usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregledi;
  • drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi.
 
 
 
  Filter Urbane rešitve d.o.o.